o k a i j a
i z i j a p s e t v a j e p o v e z n e
Vizija posestva je povezovanje, tako lokalnega, kot tudi globalnega okolja. In prav to so razlogi, da smo na naši lokaciji na objektu Fontana vin Vodole, združili ponudbo lokalnih vinarjev na enem mestu. Od tukaj vas pot popelje v raziskovanje posameznega vinarja ali pa v lokalnem okolju najdete še kaj…….
Na obrobju mesta Maribor, kjer se morda za trenutek zazdi, da se čas vsaj nekoliko ustavi, kmetje že desetletja vzgajajo vinsko trto. Griči, doline ter potoki definirajo majhno vas Vodole, kjer lahko na vsakem koraku začutimo naravo, pristnost ter domačnost.
Kmetijsko posestvo, ki je dolga leta počivalo, nas je poklicalo, da ga spremenimo in približamo ljudem oziroma obudimo njegovo rodovitno zemljo. Sonce, vir energije, zemlja, ki nam daje vse, kar potrebujemo za življenje in ljubezen do narave so sile, ki so nas usmerile ustvarjati Posestvo SONČNI RAJ.
EDINSTVENO DOŽIVETJE
s t n s t t d m č t
virtualno
r u l i p r e o d p o f o n t a n i v i n
lokacija
e s a h j a m
a j p o n u a k o l i c a k a t a k e
V Malečniku pri Mariboru se nahaja poseben prostor, ki odstira skrivnosti zgodovine. Ko vstopimo skozi poseben vhod na zunanji desni strani cerkve, kjer je napis: Bog se smili kreš. verne duše vicah 1857 (Bog se usmili verne krščanske duše v vicah), nas na vrhu stopnišča pričaka starodaven kamnit nagrobni spomenik s figuraliko smrti in Marijinim monogramom. Nato se po devetnajstih stopnicah spustimo do edinstvenih katakomb (grobnice ali kripte) v Sloveniji.
Davnega leta 1730 jih je dal postaviti takratni malečniški župnik dr. Janez Sittich (župnik v letih 1724 – 1759). Katakombe so dolge 12, široke pa 4 metre. V sprednjem delu je kamnit oltar Sv. Križa z vzidanimi relikvijami, katerega pločevinast del je poslikan z marmorizacijo.
Posebnost malečniških katakomb sta na desni strani precej velik osarij oziroma kostnica in pa skrivnostni rov, za katerega se še ni ugotovilo, kam vodi. Po pričevanju nekaterih naj bi peljal pod Dravo na drugo stran mesta Maribora ali pa celo do romarske cerkve Matere Božje na Gorci.
Več o katakombah:
Vir: http://zupnija-malecnik.rkc.si/index.php/content/display/246/20/20
n e z a r j e a i p a
Med pohodom po Malečniku lahko odkrijete bisere, za katere tudi kdo od domačinov prej ni vedel. Takšen primer je Knezarjeva lipa, visoka dobrih 18 metrov, njen obseg pa je kar 9,30 metra. Nekateri viri razkrivajo, da je lipa stara 500 let, a njena starost še ni strokovno potrjena. “Kaže, da se zadnjih sto let lipa ni čisto nič spremenila, kar dokazuje, da gre za visoko starost. V sredici njenega debelega debla je stol, kamor velikokrat kdo sede in požanje terapevtske učinke, ki jih lipa daje.
o d o l s k a s m e k a – k u l t u r d d i š č i n a
Drugi dendrološki naravni spomenik je velikanska vodolska smreka, ki je po podatkih Zavoda RS za varstvo narave Maribor v obsegu 3,22 metra, meri pa kar 45 metrov v višino. Stara je najmanj 200 let, njena posebnost pa sta dva vrhova. Leži nizko, v bližini potoka, iz njenih korenin pa je zraslo veliko drugih listavcev, ki njeno lepoto in mogočnost zavijajo v tančico skrivnosti. Kljub višini jo pohodnik lahko hitro spregleda, saj se je zlila z gozdnim ozadjem. Njena vrhova sta težko vidna, za ogled vrhov obstaja posebna točka.
a r i j i n a c e k e v n a G o r c i
Pot nas vodi iz Maribora ob Dravi mimo plazovitega meljskega hriba in starodavne župnijske cerkve sv. Petra ob kapelicah križevega pota in vinogradih, zasajenih s plemenito vinsko trto. Tu na robu Slovenskih goric, na imenitni razgledni točki, visoki 346 metrov, kraljuje že skoraj pol tisočletja Gorska Mati božja. Kakor na straži stoji njeno svetišče in se ogleduje po Dravi navzdol proti Ptuju in navzgor čez Maribor v zelene gozdove Pohorja ali razkošne vinograde Slovenskih goric.
O prvi cerkvi na tem mestu in začetkih božje poti zgodovina ne pripoveduje. Domnevajo, da so na nastanek tega svetišča vplivali malteški vitezi, vneti Marijini častilci. V Melju so imeli svoj grad, okrog Gorce pa posestva. Današnja cerkev na Gorci je zgrajena v gotskem slogu. Na zunanjem južnem oporniku cerkvene ladje je vklesana letnica 1517. Sodi torej v čas, ko so po slovenskih tleh ropali Turki. Zato, kot povedo, so okrog cerkve postavili visoko taborsko obzidje s stolpi. Iz teh časov je ohranjena tudi zgodba o gorskem zvonu in turškem poveljniku, ki ga je slišal, ter številne druge legende. To obzidje so, žal, podrli že v začetku 19. stoletja.
Vir: http://zupnija-malecnik.rkc.si/index.php/content/display/243/20/20
t a r a v i s k t r t a
S starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov
V osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu, pred Hišo Stare trte še danes domuje najstarejša trta na svetu. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije.
Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preživela je kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja Hiša Stare trte nekoč del mestnega obzidja. Trdoživki niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino ostalih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila Hiša Stare trte delno porušena, a je tej vzdržljivi rastlini uspelo preživeti.
Tako je danes Stara trta tudi edina rastlina, ki ima lasten muzej v Hiši Stare trte. Danes potomke Stare trte rastejo skoraj na vseh kontinentih in v številnih krajih v Sloveniji. Mariborski oktet in Neuvirtovi Štajerci so trti v čast posneli himno. Trti v čast so v Mariboru in okolici urejene tudi mnoge slikovite vinske ceste in številne vinske kleti.
Sorta in količina vina Stare trte
- Grozdje Stare trte, sorte žametovka ali modra kavčina, je eno izmed najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem.
- 35 do 55 kg simboličnega letnega pridelka vin je ustekleničenega v 2,5 dcl stekleničke znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, ki predstavljajo dragoceno protokolarno darilo – letno jih napolnijo nič več kot 100!
Vir: https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/4953-